Na kaj moramo biti pozorni pri razvoju otroškega stopala in kakšna je najbolj primerna obutev za otroke, ki se jim stopalo komaj razvija? Kolikšna je primerna starost otroka za vključitev v resnejše športno udejstvovanje, in kaj moramo storiti, če se pojavijo težave? Na podlagi dolgoletnih izkušenj iz fizioterapije, diagnostike in kinezioterapije smo odgovorili na nekaj pogostih vprašanj.
1. Smernice za zdrav razvoj stopala pri otrocih in izbiri otroške obutve se spreminjajo. V preteklosti je veljalo, da je najboljša izbira trda obutev, medtem ko se danes priporoča drugače. Kako pravilno izberemo obutev za otroke?
Priporoča se, da otroci nosijo nevtralno obutev, ki ima raven in mehek podplat ter ne takšne, ki ima podprt stopalni lok in je namenjena pronatorjem. Z ravnim in mehkim podplatom omogočimo, da stopalo aktivira mišičje. Nepravilna hoja pri otrocih se lahko pojavi, v koliko je podlaga v čevlju trda, saj se v tem primeru stopalo ne giba, kot bi se gibalo pri naravni hoji. Z določeno predispozicijo se že rodimo, tako da je v določeni meri določeno, ali bomo imeli plosko stopalo, visok nart ali določene anomalije. Prav tako ni nujno, da sta stopali enaki, pri večini se razlikujeta. Pomembno je, da se otrok čim več giba na različne načine – zraven hoje tudi plazenje, plezanje, skakanje … Ter da je na splošno čimbolj aktiven. S tem zaradi aktivacije vseh mišic, ki jih imamo na nogah, omogočamo boljši razvoj stopala.
2. Ali lahko napačen razvoj stopala in težave, ki se nam pojavljajo rešimo samo s primerno obutvijo?
Mit, s katerim se podometristi po svetu ne strinjamo je, da lahko plosko stopalo izboljšamo s hojo po trdi podlagi. Za lažje razumevanje si poglejmo to primerjavo. Če imamo krive zobe, pri ortodontu dobimo aparat. Enako je pri stopalih – če imamo plosko stopalo ali stopala z zelo visokim stopalnim lokom, ga moramo zdraviti z določeno ortotiko, s čimer poskušamo stopalo postaviti v kolikor se da nevtralen položaj, saj stopalo nima sposobnosti, da bi se korigiralo samo. To vpliva na statiko našega celega telesa. Problem v sodobni družbi predstavlja tudi hitrejši razvoj otrok in hitrejše pridobivanje telesne mase kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Otroci so sedaj pri desetih letih bistveno težji in višji, kot so bili v preteklosti. Negativna posledica tega so pri otrocih ploska stopala, saj stopalo ne zmore slediti razvoju telesa in je zaradi tega treba narediti korekcijo.
Ni več vprašanje, ali dovolj hodimo ampak koliko še sploh hodimo. Razen v ruralnih okoljih danes skoraj več ne hodimo peš in večino časa uporabljamo avtomobile ter dvigala. Otroci se sicer v vrtcu gibajo, ampak na splošno se vsi gibamo precej manj časa kot včasih.
3. Kako pri stopalih naših najmlajših prepoznamo morebitne nepravilnosti?
Podiatrija v tujini, kjer smo se izobraževali tudi mi, je zelo razvita. Pri otroku pregledajo njegovo hrbtenico, sklepe in okončine ter naredijo biomehansko diagnostiko stopal, kjer se pogleda statika stopal – levo in desno stopalo in kako otrok stoji. Naredi se tudi dinamično testiranje, kjer s pomočjo biomehanske plošče, preko katere hodi otrok, pogledamo, kakšen je vzorec hoje, ki se ga da zelo dobro popraviti. Nepravilna hoja pri otrocih lahko predstavlja velik problem, zato moramo otroke naučiti pravilno hoditi in teči, kar delamo tudi v šoli teka. Na tem področju bi lahko veliko naredili že vzgojitelji v vrtcu in šoli.
4. Nepravilna hoja pri otrocih in posledice nepravilne hoje
Težave z gležnji, stopali, kolki, koleni in hrbtenico se lahko kot posledica nepravilne hoje kažejo že v puberteti, mladostnemu obdobju in tudi kasneje. Tako kot čeljust tudi stopala vplivajo na statiko celotnega telesa.
5. Kako pri mladih športnikih preprečiti poškodbe?
Velika sistemska težava, ki se pojavlja v zadnjem času, je to, da otroci preveč trenirajo. Pri analizi udejstvovanja otrok v športu bi hitro ugotovili, da je število ur vadbe na teden bistveno preveliko, saj tudi nekateri devet-, deset-, in enajstletni otroci trenirajo vsak dan, kar je za otroke bistveno preveč. Trenerji in starši spodbujajo trend ligaških tekmovanj že pri najmlajših ter vrhunska tekmovanja in uspeh otrok pri različnih športih.
V zahodni Evropi in Skandinaviji je šport mladih namenjen učenju, igranju, druženju, zdravemu načinu življenja in vzgoji. Temeljno vodilo otroškega in mladinskega športa ne sme biti tekmovanje. Kot preventivo svetujemo različno, odvisno od športne discipline. Veliko vadbe tehnike zahtevajo tehnične discipline, kot so plavanje, gimnastika, ritmična gimnastika in sorodni športi. Pri teh športih se mora že mlajši otrok učiti tehnike, ki naj bo v zmernem obsegu. Sem štejemo tudi balet in ples.
Za otroke do sedmih let menim, da igre z žogo niso primerne. Igra naj bo usmerjena, ne sme pa biti model treninga. Model treninga bi naj se za igre z žogo – košarka, nogomet, rokomet, po mojem mnenju, začeli po dvanajstem letu. Zelo tehnično intenziven šport je na primer tudi tenis, ki pa je obenem zelo asimetričen, kar pomeni, da se pretežno obremenjuje samo ena stran telesa. Preobremenjenost se tako pri otrocih lahko razvije že do dvanajstega ali trinajstega leta. Pri tem se lahko pojavijo tudi kronične poškodbe, spremembe na ramenskem obroču in hrbtenici, kar je treba zdraviti in je lahko razlog za zaključek kariere v zgodnji dobi.
6. Kakšni bi bili nasveti, glede na dolgoletne izkušnje s športnimi poškodbami? Kako poskrbeti za svoje zdravje in se pravilno pripraviti?
Na podlagi izkušenj pacientov, ki so bili napoteni zaradi različnih poškodb, lahko zaključim, da je zraven dobre telesne pripravljenosti in ogrevanja treba za varnost poskrbeti tudi na druge načine. Zraven kakovostnega zdravljenja je v primeru, če pride do poškodbe pomembno tudi dobro zavarovanje, saj bolniku omogoči hitrejšo obravnavo pri specialistu in posledično večje možnosti za hitro in celovito okrevanje.
doc. dr. Mitja Bračič
Global Sports Clinic
Global Treatment Clinic