ŠPORTNA FIZIOTERAPIJA – dvoživka med KINEZIOLOGIJO in FIZIOTERAPIJO

Športna fizioterapija, znana tudi kot športna fizikalna terapija, je specializirana veja fizioterapije, ki se osredotoča na diagnostiko, zdravljenje in preprečevanje poškodb in mišično-skeletnih težav, povezanih s športom in telesno dejavnostjo.

Športni fizioterapevti so usposobljeni zdravstveni delavci (dipl. fiziot., mag. fiziot. ali dr. fizioterapije), ki zdravijo športnike in aktivne posameznike, da bi optimizirali njihovo telesno zmogljivost, preprečili poškodbe in pomagali pri njihovi rehabilitaciji, ko do poškodb pride.

VEDETI JE POTREBNO, da ni vsak maser ali fizioterapevt, ki obravnava športnika ŠPORTNI FIZIOTERAPEVT!

Tukaj je nekaj ključnih vidikov športne fizioterapije oz kakšna znanja in usposobljenosti mora imeti strokovnjak, ki dela s športniki:

1. Diagnostika in ocenjevanje poškodb: Športni fizioterapevt mora biti usposobljen za ocenjevanje in diagnosticiranje poškodb, povezanih s športom. Za določitev narave in resnosti poškodbe uporabljajo kombinacijo kliničnih pregledov, slikanja (kot so rentgenski žarki ali MRI – to diagnostiko izvajajo radiologi), ultrazvočno diagnostiko, diagnostiko s termokamero, diagnostiko mišičevja TMG, podologijo (biomehanika stopal, hoje in teka) in znanja o športni biomehaniki.
2. Zdravljenje: po oceni poškodbe športni fizioterapevt razvije načrt zdravljenja, prilagojen posebnim potrebam športnika. Zdravljenje mora vključevati različne tehnike: 1) instrumentalna fizioterapija, 2) manualna terapija, 3) terapevtske vaje – kinezioterapija in 4) sistem prehranjevanja.
3. Rehabilitacija poškodbe: Športni fizioterapevt igra ključno vlogo v procesu rehabilitacije po poškodbi ali operaciji poškodbe. Tesno sodelujejo s športniki pri oblikovanju progresivnih rehabilitacijskih programov, katerih cilj je povrnitev moči, gibljivosti operiranega sklepa in funkcije poškodovanega območja. Ti programi so pogosto specifični za šport in so namenjeni vrnitvi športnikov na njihovo raven uspešnosti pred poškodbo. Športni fizioterapevt mora biti usposobljen kondicijski trener s poznavanjem tehnike in taktike športnih disciplin.
4. Preprečevanje poškodb: eden od primarnih ciljev športne fizioterapije je preprečiti nastanek poškodb. To vključuje prepoznavanje dejavnikov tveganja, izvajanje strategij za preprečevanje poškodb in izobraževanje športnikov o pravilnem ogrevanju, kondicijskem treniranju in biomehaniki gibanja v specifičnem športu za zmanjšanje tveganja za poškodbe.
5. Izboljšanje zmogljivosti: Športni fizioterapevti lahko sodelujejo tudi s športniki, da izboljšajo njihovo splošno zmogljivost. To lahko vključuje oceno športnikovih gibalnih vzorcev, moči in gibljivosti ter nato razvoj programov usposabljanja za obravnavanje področij mišičnih deficitov ali neravnovesja. V tem procesu lahko sodeluje športni fizioterapevt, ki ima specialna znanja s področja kondicijskega treniranja.
6. Taping in opornice: Športni fizioterapevti lahko uporabljajo tehnike tapinga in opornic za podporo in zaščito poškodovanih ali ranljivih sklepov in mišic. To lahko pomaga športnikom, da se še naprej ukvarjajo s svojim športom, hkrati pa zmanjša tveganje za nadaljnje poškodbe. Športni fizioterapevt mora imeti vsaj osnovna znanja podologije in ortotike, saj so ti pripomočki ključni za varnost športnika po poškodbi (karbonske maske za zaščito obraza, karbonski ščitniki po zlomu kosti) in tudi za preventivo pred poškodbami (ortotski vložki po meri za stopala).
7. Vrnitev v igro: Eden od primarnih ciljev športne fizioterapije je omogočiti varno športnikovo vrnitev k njihovemu športu ali telesni dejavnosti. To vključuje oceno, kdaj je športnik fizično pripravljen nadaljevati z igro, in razvoj načrta postopne vrnitve k športu, da se zmanjša tveganje ponovne poškodbe. Tukaj igra bistveno vlogo poznavanje športnikovih zmogljivosti v primerjavi z zahtevami športne discipline in nivoja tekmovanj v katerih športnik nastopa (državna liga, svetovno prvenstvo, olimpijske igre). Potrebno je veliko izkušenj športnega fizioterapevta, da sestavi učinkovit program fizioterapije in športnega treninga, da se športnik vrne na teren boljši kot pred poškodbo!
8. Ocena vrnitve v šport: Preden športnik po poškodbi dobi dovoljenje za vrnitev v svoj šport, športni fizioterapevti opravijo temeljito diagnostiko in podajo oceno, da zagotovijo, da je športnik fizično pripravljen in ima zmanjšano tveganje ponovne poškodbe. Te ocene pogosto vključujejo funkcionalno testiranje (analiza telesne sestave, diagnostika mišičevja, obremenitveni test – poraba kisika) in športno specifične vaje (testi moči, hitrosti, agilnosti in koordinacije).
9. Izobraževanje športnikov: Športni fizioterapevt izobražuje športnike o njihovih poškodbah, možnostih zdravljenja in strategijah samooskrbe ter regeneracije. Zagotavljajo tudi smernice o obvladovanju poškodb in spremembah življenjskega sloga za spodbujanje splošnega zdravja in dobrega počutja (prehrana, spanje, preventivne vaje pred treningom, regeneracija po treningu, mentalni trening).

Na splošno je športna fizioterapija bistvenega pomena za športnike vseh stopenj, od rekreativcev do profesionalcev, saj jim pomaga pri okrevanju po poškodbah, ostanejo v optimalnem fizičnem stanju in povečajo svojo zmogljivost, hkrati pa zmanjšajo tveganje za poškodbe.

športno specialistično fizioterapijo

športno diagnostiko (TMG, obremenitveni testi, …)

diagnostiko poškodb (ultrazvok, TMG, termokamera)

diagnostiko stopal, hoje in teka – 3D ortopedski vložki Podoactiva

športni trening na vrhunskem nivoju

programe treninga na podlagi diagnostike

online trening in spremljanje